Slikar Moreno Biasi se ukvarja s portretiranjem z različnimi tehnikami: ogljem, pasteli, oljnimi pasteli, črnilom in akrilom; ponavadi na platnu. “Portret” je zanj »človeško telo«, »postava«, ne le »obraz«.
Portreti so narejeni po fotografijah, ki jih običajno posname sam, da bi ujel tiste trenutke, ko oseba ne pričakuje, da jo bodo fotografirali, in pokaže svoje bistvo, svoj najbolj intimen in neprisiljen jaz, morda tudi svojo najbolj krhko in igrivo plat.
»Najprej naredim skico s ogljem ali svinčnikom, nato pa, medtem ko gledam skico, razmišljam o modelu in nenadoma oko neha gledati, ampak vidi barve, ki se gibljejo in plešejo z modelom, pri čemer nekatere barve postanejo izrazitejše od drugih in prevzamejo glavno vlogo. Vsak človek ima svoje barve, in ko uspem videti njihov ples, spoznam, da med mano in motivom obstaja povezava in da so to prave barve, s katerimi bom ustvaril portret.
Lahko minejo minute, ure ali dnevi, preden se to zgodi, a ko se zgodi, je to znak, da je delo zasnovano; ne preostane mi drugega, kot da dopolnim obliko in barvo. Ko se um in srce strinjata, začnem; skico popolnoma izbrišem, a na platnu vedno ostane majhna sled, kot DNK te osebe, in to me razveseli, ker pomislim na svoje omejitve, na človeške omejitve – pravo umetniško delo je že narisal in zasnoval nekdo drug, ki je veliko večji umetnik kot jaz! Jaz le kopiram, ne ustvarjam!
Vendar bi se rad približal temu Stvarniku, zato so oči prva stvar, ki jo naslikam – oči, ki so duša te osebe, in dokler mi ne »govorijo«, dokler ne vidim, da izžarevajo določeno svetlobo, poskušam in poskušam znova! Ostalo pride skoraj samo od sebe,” pravi Biasi.
To je zelo zahtevna, natančna dejavnost, ki potrebuje veliko pozornosti, nežnih dotikov, ki so kot poteze čopiča (čeprav čopičev ne uporablja) in ki počasi vzpostavljajo čustveno vez med njim in motivom slike.
Ko je slika končana, nanese sloj zaščitnega laka in delo je končano, nato da lahko izroči … s slovesno, kot prijatelju in/ali dragi osebi, ki jo bomo verjetno le redko ponovno videli, a smo jo vseeno spoznali.
