Sinagoga

Sinagogo, zgrajeno leta 1756, je do tistega leta uporabljala judovska skupnost v Gorici. Leta 1978 je tržaška skupnost zapuščeno stavbo podarila občini v obnovo in uporabo za judovske kulturne dejavnosti. Po vrsti večjih obnovitvenih del je bila sinagoga leta 1984 ponovno odprta. Trenutno se sinagoga ne uporablja za bogoslužje.

Sinagoga na ulici Via Ascoli je odprta ob nedeljah in praznikih od 10.00 do 18.00 ure, vstop je vedno prost. Za tiste, ki si jo želijo ogledati, je možno dogovoriti odprtje tudi ob drugih dneh za skupine najmanj petih oseb. Za rezervacijo pokličite namensko številko 0481 383750, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00.

 

Aškenaška sinagoga je bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. Leta 1894 so po rušenju več hiš v getu zgradili vhodno dvorišče, pred katerim so bila glavna vrata, ki jih je zaključil pediment, ki je še danes obrnjen proti ulici Via Ascoli. Ob vstopu je plošča v spomin na Jude, deportirane leta 1943, poleg nje pa si lahko ogledate posvečeno skulpturo Simona Benettona.

Za stavbo je vrt poimenovan po Brunu Faberju, dojenčku iz Gorice, ki je bil leta 1943 deportiran v Auschwitz, od koder se ni nikoli vrnil.

Tempelj ohranja globok čar brezčasnega kraja, saj se je od osemnajstega stoletja zgodilo le malo sprememb: na veliko dvorano se dviga razkošna lesena galerija z balkonom, zahvaljujoč velikim oknom in dvema čudovitima lestencema iz kovanega železa pa je sinagoga še posebej svetla.

Ob strani so lesene klopi za vernike, na zadnji steni pa je tabernakelj, sestavljen iz štirih zavitih stebrov iz temnega marmorja in zaščiten z pozlačeno kovano železno ograjo. V notranjosti je bil postavljen zvitek Svetega pisma oziroma Tore, na nasprotni strani pa je bil dvignjen oder za tiste, ki so med obredi brali Sveto pismo.

Sobo, posvečeno filozofu Carlu Michelstaedterju (Gorica 1887–1910), je zasnovala in ustvarila občina Gorica v okviru svojih prizadevanj za izboljšanje in obogatitev zbirk arhitekturno-muzejskega kompleksa sinagoge ter zgodovine judovstva na goriškem območju. Je del širše razstave z naslovom »Jeruzalem na Soči«, ki je del praznovanja tisočletja mesta, ki so ga praznovali leta 2001.

Od novembra 2025 je javnosti ponovno na voljo izbor najpomembnejših slik iz Michelstaedterjeve zbirke, ki je bila ustanovljena z donacijo risb, slik, rokopisov in publikacij Mestni knjižnici v Gorici.