Skozi delo, ki združuje natančnost pisanja s fizičnostjo umetniške geste, Maria Sanchez Puyade gradi poetiko, v kateri se meja med umetnostjo in življenjem razblini. Vsako delo postane dejanje prisotnosti, način »ustvarjanja sveta« skozi besede. To je njegova etika. To je njegova estetika.
Rodila se je leta 1975 v Mar del Plati v Argentini pri 14 letih in obiskovala internat v bližini Buenos Airesa. Po diplomi iz književnosti in prava na Univerzi v Buenos Airesu se je leta 2003 preselila v Italijo, najprej v Ferraro in nato v Trst.
Beseda, razumljena kot grafični znak in globok jezik – v Chomskyjevem smislu – predstavlja izhodišče vseh njenih del. Vendar pa za Mario Sanchez Puyade beseda nikoli ni omejena na svojo semantično vrednost: nenehno jo izpostavljajo številni umetniški jeziki – instalacije, videoposnetki, performansi, vizualna poezija, fotografija – ki so vsakič izbrani glede na želeno sporočilo. Umetnica tako raziskuje napetost med pisanjem in gesto, med idejo in telesom, med izjavo in dejanjem, preiskuje neločljiv odnos med besedo in dejanjem, poezijo in politiko, umetnostjo in življenjem.
Njeno raziskovanje se nahaja v mejnem prostoru, kjer se konceptualna dimenzija sreča z izrazno nujnostjo. V njenih delih je jezik razčlenjen, fragmentiran in preoblikovan v nove vizualne oblike; postane živa materija, sposobna ustvarjati misel in gibanje. Umetnica pogosto uporablja fragmente besedil, verzov ali izjav, ki so preneseni v znake, črte, vizualne teksture ali performativne geste, s čimer odpira prostor za razmislek o odgovornosti jezika in njegovi sposobnosti vplivanja na realnost.
Maria Sanchez Puyade v svojem delu združuje analitično inteligenco in poetično občutljivost, politično predanost in estetsko raziskovanje. Umetnica se prebija skozi konceptualno strogost in čustveno intenzivnost ter ustvarja osebni jezik, v katerem besede postanejo orodja svobode, spomina in upora.
Njeno potovanje – geografsko, jezikovno in notranje –, ki temelji na izkušnji migracij, odraža nenehno iskanje identitete in pripadnosti. Njeno delo prežemajo vprašanja o tem, kako človek naseljuje jezik, telo, kraj; kako se lahko komunikacija preobrazi v ustvarjalno in politično dejanje.
