Za čezmejno duševno zdravje: goriško-novogoriški manifest

V okviru Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica, je potekala mednarodna konferenca »Franco Basaglia. Onkraj meja. Prakse svobode«. 

Nedavna Pariška deklaracija iz junija 2025, ki jo je lansirala SZO in jo je podpisalo 31 evropskih držav, poziva k nujnemu reševanju krize duševnega zdravja z integriranim in transverzalnim pristopom, ki spodbuja duševno blagostanje v vseh javnih politikah.

Podatki za evropsko regijo SZO so zaskrbljujoči in potrjujejo nujo ciljno usmerjenih intervencij. Vsak šesti človek poroča o duševni stiski, vsak tretji pa ne prejema učinkovite oskrbe. Situacija je še bolj kritična za tiste, ki doživljajo psihozo: vsak četrti nima dostopa do nobene oblike formalnega obravnave. Vsako leto si vzame življenje 150.000 ljudi; samomor je zdaj glavni vzrok smrti med mladimi, starimi od 15 do 29 let. Več kot 11 % mladostnikov kaže problematično vedenje, povezano z uporabo družbenih medijev. Vsak četrti človek, starejši od 60 let, poroča, da je osamljen. Med pandemijo COVID-19 se je razširjenost tesnobe in depresije globalno povečala za 25 %. K temu je treba dodati še dramatično pomanjkanje strokovnjakov za duševno zdravje.

Pariška deklaracija poudarja nujo po uskladitvi odgovornosti in financiranja med raznimi ravnmi vlade in sektorji javne uprave; po vključevanju ljudi z duševnimi stiskami že od faze načrtovanja politike; ustvarjanju javnih prostorov, ki spodbujajo vključevanje in socialno povezanost; po razvoju preventivnih strategij, ki se začnejo v šolah, na delovnih mestih, v zaporih, medijih in urbanih okoljih; in nenazadnje po spodbujanju varne uporabe digitalnih tehnologij, zlasti za varnost mladih na spletu. Evropa poziva odločevalce in oblikovalce javnih politik, naj zagotovijo, da duševno zdravje ne bo potisnjeno na rob, temveč ga bomo prepoznali kot ključen temelj za dostojanstvo, blaginjo in družbeno kohezijo.

Psihološko dobro počutje, ki ga navadno razumemo kot stanje, v katerem lahko posameznik uresniči svoj potencial, se sooča z vsakdanjimi izzivi, produktivno dela in prispeva k svoji skupnosti, lahko zato razumemo kot individualni cilj, temeljno človekovo pravico. Čeprav je treba to pravico nenehno krepiti, duševno zdravje ni le individualna skrb; je kolektivna dobrina, ki je tesno prepletena s socialno kohezijo in kakovostjo življenja celotne skupnosti. Poleg tega prehod na skupnostno oskrbo spodbuja nove oblike solidarnosti, ki so potrebne v sedanjem zgodovinskem trenutku. 

To je razvidno iz čezmejnega sodelovanja. GECT-GO so kot italijansko osebo javnega prava ustanovile občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba z namenom prepoznavanja in reševanja skupnih izzivov ter izboljšanja kakovosti življenja ob meji. V akciji »Izgradnja mreže čezmejnih zdravstvenih storitev« je bilo posebno zanimanje namenjeno projektu »Duševno zdravje«, katerega rezultate smo z zanimanjem opazovali slovenski ministrski organi zaradi možnega vpliva na duševno zdravje in dezinstitucionalizacijo.

Podobno so v posebnem zavodu v Dutovljah po vzoru italijanske izkušnje izvedli projekt dezinstitucionalizacije, preseljevanja stanovalcev v sosednja območja (vključno z Novo Gorico) Sprejem prebivalcev s strani skupnosti in razvojno močne storitve je mogoče spodbujati s čezmejnim sodelovanjem.

Cilj čezmejnega sodelovanja lahko med drugim zagotovi odgovore na uskladitev možnosti oskrbe, za uresničevanje pravice do oskrbe v skupnosti, ki na tej stopnji ni enaka na obeh straneh meje.

V okviru Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica, je potekala mednarodna konferenca »Franco Basaglia. Onkraj meja. Prakse svobode«. Udeležili so se je strokovnjaki iz številnih držav, vključno z neevropskimi, tudi Devora Kestel, direktorica področja duševnega zdravja pri SZO. Konferenca je ponudila priložnost za široko razpravo in poglobljen pregled odličnosti politik duševnega zdravja na mednarodni ravni. Rezultati dveh dni, polnih razprav in diskusij, prispevkov strokovnjakov, nosilcev raznih interesov, politikov in uprave, poudarjajo pomen prehoda od institucionalnega varstva k skupnostni oskrbe in zavzemanja za in oživljanja praks duševnega zdravja, ki človeka postavljajo v središče, omogočajo procese vključevanja in zagotavljajo dostop do državljanskih in socialnih pravic.

Glavni sklepi konference kažejo, da je nujno nadaljevati z bazaljansko prakso razgradnje institucionalnega nabora oskrbe in omogočiti storitve po osebni, pa tudi skupnostni meri. Še več, treba se je vedno znova vračati izvirnemu Basaglinem pojmovanju resničnega človeškega srečanja, se upirati totalnim in avtoritarnim rešitvam, spreminjati vlogo strokovnjakov tako, da zares služijo uporabniku (in ne javnemu redu), da se lotijo resničnih problemov, odzivajo na življenjska protislovja, da to delajo brez prisile in zapiranja. Zagotoviti je treba moč upiranja krivicam in uveljavljanja pravic, iznajti nove načine oskrbe in družbenega angažiranja, delovati tam, kjer se sile izključevanja prepletajo, omogoči varne prostore in nove prostore svobode in novo subjektivnost za spremembe. Ustvarjati transverzalne nize znanja – praktično modrost, ki temelji na dobrem smislu utopije resničnosti. 

Glede na ugotovitve udeleženci konference pozivamo občinske oblasti Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe, predsedstvo EZTS GO, Svet Evrope, Evropski parlament in nacionalne organe, pristojne za duševno zdravje, naj:

• priznajo duševno zdravje kot ključen temelj dostojanstva, dobrega počutja in družbene kohezije;
• okrepijo ukrepe, katerih cilj je obravnavati duševno zdravje kot osrednji element vseh javnih politikah (Duševno zdravje v vseh politikah);
• razvijejo ukrepe za skupno delovanje, izmenjavo in širjenje najboljših praks na področju dezinstitucionalizacije in duševnega zdravja v skupnosti;
• podprejo in oživijo čezmejne izkušnje, tudi z ustreznim usmerjanjem sredstev za nadaljevanje in utrjevanje uspešnih izkušenj, začenši s tistimi, ki so bile doslej izvedene v okviru teritorialnega obsega EZTS GO z Gorico, Novo Gorico, Šempetrom-Vrtojbo in Dutovljami. Te bi lahko, če bi jih ustrezno podprli, bile model inovativne, do zdaj neuresničene čezmejne prakse duševnega zdravja v skupnosti.
• okrepiti in oživiti vključenost lokalnih obmejnih skupnosti kot dragocenega vira za modeliranje transnacionalnega sožitja in povezanosti, v ustvarjanje skupnega znanja in za izmenjavo inovacij, kulture miru, delovanja za trajnostni razvoj in sinergij na vseh ravneh znotraj zdravstvene in socialne politike kot tudi razvoja socialnega in človeškega kapitala.
• vključiti SZO in njene partnerske organizacije, kot je Svetovna federacija za duševno zdravje, v promocijo, razširjanje, prenos in mreženje takšnih praks.

Foto: Martina Birsa