17/04/2023
Jurij Krpan, arhitekt, umetniški direktor Galerije Kapelica, Novogoričan. V nedeljo je v ljubljanski Cukrarni speljal še zadnje vodstvo pred zaprtjem zanimive in odmevne razstave KonSekvence ≡ fragmenti možnega ekosistema, na katerem je pred »rastlinsko« steno naznanil, da bo za evropsko prestolnico kulture 2025 v Novi Gorici pripravil projekt Akademija za prihodnost hrane. »Ljudje nimamo ne časa ne volje ne popolnega znanja, da bi vseskozi, radikalno skrbeli za rastline, zato smo jih opremili s senzorji za vlago, temperaturo in svetlobo, tako da rastline same odločajo, kdaj bodo zalite. S tem, ko je bil človek izločen iz zalivalnega sistema, so se rastline na nek konceptualen način emancipirale od človeka,« je ob steni, po kateri je kot pajek plezal robot in zalival zelenje po njegovi želji, povedal Krpan. »Predstavljamo si, da bo ta emancipacija šla tako daleč, da bomo pojedli le toliko rastlin, kolikor bodo same pustile. V tej interkogniciji med rastlino in strojem bomo namreč razvili algoritem, po katerem bom dobil natanko takrat in toliko, kolikor bom lahko pojedel,« pravi in opozori na hiperprodukcijo potrošniške družbe, ki na eni strani producira lakoto, na drugi izobilje ter na veliko etično zadrego človeka, ki se prehranjuje z drugimi živimi bitji. Potrebujemo spremembo miselnosti, drugačen odnos do rastlin, je prepričan Krpan, zato predlaga prestop od »precision farming« na »precision gardening«, kjer se bo z domišljeno tehnologijo, ki bo dobila informacije iz tipal in oči celega planeta, odločalo kdaj in koliko rastlin nam pripada. Ta projekt, ki je sedaj še na ravni prototipa, nameravajo razvijati v okviru EPK 2025. Jurij Krpan se tudi sicer kot umetniški direktor Zavoda Kersnikova Ljubljana osredotoča na sodobne raziskovalne umetnosti, ki tematizirajo vpliv novih tehnologij na posameznika in družbo kot celoto. Je zagovornik kulturalizacije tehnologije, ki ljudi emancipira in opolnomoči, da suvereno uporabljajo sodobno tehnologijo. Vodi ustanovitev Laboratorija za špekulativne inovacije, kjer lahko umetnost pomaga doseči špekulativne/predvidljive/radikalne družbene in proizvodne inovacije z vključevanjem umetniškega razmišljanja in oblikovalskega razmišljanja v inovacijski proces, ki ga olajšajo katalizatorji inovacij. KonSekvence so del konS Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, katere partner je tudi Xcenter Nova Gorica, projekt naše evropske prestolnice kulture. Kot kurator in selektor je sodeloval na številnih domačih in mednarodnih festivalih; leta 2003 v slovenskem paviljonu na beneškem bienalu, med leti 2005 in 2009 na projektu Cosinus BRX v zgradbi Evropske komisije v Bruslju, leta 2006 je kuriral U3 – peti Trienale sodobne slovenske umetnosti v Moderni Galeriji, leta 2009 pa največje intermedijske razstave v Sloveniji Arzenal Depo 2K9. Leta 2008 je bil kurator Galerije Kapelica na Ars Electronica v Linzu. Na tem festivalu je bil v letih 2010 in ’13, ’15, ’16 in ’17 v žiriji za področje hibridne umetnosti. Leta 2014 je bil so-kurator slovenskega paviljona na arhitekturnem bienalu v Benetkah.
