SIOR TODERO BRONTOLON

Nova interpretacija Goldonija in klasike italijanskega gledališča v režiji Pabla Valerija z izjemno igro Franca Branciarolija.

„Sior Todero Brontolòn“ iz leta 1761 je dosegel izreden uspeh in je doživel še deset ponovitev.

Sior Todero kot lik sledi tradiciji rustegijev, vendar mu za razliko od štirih mrmrajočih Benečanov popolnoma manjkajo kakršne koli dobrohotne lastnosti. V igri ga predstavijo kot pohlepnega, oblastnega, nesramnega do služabnikov, zatiralskega do sina in vnukinje, nezaupljivega in hkrati nenavadno občutljivega za svet okoli sebe.

Sedaj je ta neomajni stari „bruc“ pritegnil pozornost sodobnega odrskega mojstra Franca Branciarolija, ki bo pod režijsko taktirko Paola Valerija oživil svežo, nenavadno in nepričakovano interpretacijo.

Paolo Valerio in Franco Branciaroli bosta po drzni in nespoštljivi upodobitvi Shylocka v Shakespearovem Beneškem trgovcu znova presenetila občinstvo z novim pogledom na klasiko italijanskega gledališča, ki še vedno močno nagovarja sodobno senzibilnost.

Ob tako privlačnem in prepričljivem protagonistu je vredno razmisliti o prefinjeni, a ključni vlogi, ki jo Goldoni nameni ženskim likom - edinim resnično pozitivnim osebam v dramskem loku igre. Na koncu je ljubezen ponovno vzpostavljena v svoji najbolj velikodušni in pristni obliki. Vendar pa v času, ko „patriarhat“ prevladuje na naslovnicah časopisov v svojih najbolj izkrivljenih in zaskrbljujočih interpretacijah, razrešitev igre v nas pusti mešanico zadovoljstva in dolgotrajnega nelagodja.