Od Ogleja do Gorice. Zaklad nadškofije

Razstava v Muzeju Santa Chiara, ki jo je organizirala Občina Gorica v sodelovanju z goriško nadškofijo in s prispevkom Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine.

Razstava »Od Ogleja do Gorice. Zaklad nadškofije« bo potekala v Muzeju Santa Chiara (Corso Verdi 18/A) v Gorici. Na razstavi, ki jo organizira Občina Gorica v sodelovanju z goriško nadškofijo in s prispevkom Dežele Furlanije - Julijske krajine, bo na ogled več kot 200 eksponatov, med katerimi so dragoceni in starodavni predmeti sakralne umetnosti iz zakladnice oglejskega patriarhata (stare ustanove, ki jo je leta 1751 ukinil papež Benedikt XIV, iz katere sta nato nastali škofiji Gorica in Videm), liturgična oblačila, izjemno redki srednjeveški antifonarji, slike, velike grafike, glasbeni instrumenti, rokopisi velikega zgodovinskega pomena in redke knjige. Pri razstavi bodo sodelovale tudi najpomembnejše kulturne ustanove iz Gorice in dežele FJK s svojimi deli.

Koordinirano razstavljanje teh raznolikih in dragocenih gradiv bo na kratko začrtalo stoletno pot oglejskega patriarhata, cerkvenega knežanstva, ki ga je leta 1077 ustanovil cesar Henrik IV. s podelitvijo tudi posvetne oblasti. Posebna pozornost bo namenjena njegovi ključni metropolitanski avtoriteti, ki se je raztezala na zahod, sever in vzhod, in jo je bogatilo veliko število sufraganskih škofij, tudi zelo oddaljenih (na primer, škofija Como je bila sufraganska škofija Gorice vse do leta 1789, torej precej po ukinitvi samega patriarhata).

Posebej bodo predstavljeni dogodki po beneški osvojitvi Furlanije leta 1420, ki je patriarhatu odvzela posvetno oblast, ter prehod Gorice in njene grofije pod Habsburžane leta 1500.

»Pripovedno-evokativno-idejna pot razstave bo zasnovana kot nekakšen diptih. Prvi del bo predstavil krščanske začetke Ogleja, od koder se je evangelij širil proti Donavi, Iliriku in Istri; nato srednjeveški in novoveški razvoj patriarhalne Cerkve, od obrambe Treh poglavij in zavezništva z Langobardi, do karolinške dobe in miroljubnega pokristjanjevanja Slovencev, dokler ni postala največja in etnično najbolj raznolika škofija v Evropi. Drugi del pa bo posvečen posebnim vidikom pobožnosti goriške Cerkve v 16.–18. stoletju, s posebnimi značilnostmi avstrijske pobožnosti – od 'discipliniranja' verskega življenja s strani novih redov (jezuiti, kapucini, uršulinke, usmiljenci, karmeličanke), do razvoja sakralne umetnosti in dejavnosti velikih pridigarjev v italijanščini, furlanščini in slovenščini. V tem okviru bo prikazan tudi nastanek Nadškofije Gorica kot pristne dedinje ukinjene patriarhalne Cerkve, ki je vsaj do prve svetovne vojne – skozi mnoge preizkušnje – ohranjala uravnotežen režim neprekinjenega miru v prostoru raznolikega jezikovnega in narodnega značaja,« pravi kustos razstave, Alessio Persic z Univerze Cattolica v Milanu.

Posebna pozornost bo posvečena didaktičnim vidikom tudi z uporabo najsodobnejših računalniških tehnologij. Direktor razstave je Marino De Grassi.

Razstava bo odprta od petka, 21. junija, do 28. septembra, od srede do nedelje, od 10. do 13. ure in od 17. do 23. ure. Vstopnina znaša pet evrov.