Muzej na prostem Kolovrat

Vsak od muzejev na prostem z ostalinami soške fronte priča o tem, kako pomemben igralec v vojni je bila narava. Kolovrat sodi med najbolje obiskane in najlažje dostopne točke prve svetovne vojne. Greben Kolovrata, ki ponuja izjemne poglede na Julijske Alpe in smaragdno Sočo na eni strani ter na Benečijo, Furlansko nižino in Jadransko morje na drugi, je privlačen tudi za kolesarje. Tu je potekala italijanska obrambna linija s še danes ohranjenimi poveljniškimi mesti, strelskimi položaji, mrežo jarkov in kavern. Posebnost tega muzeja je v njegovi čezmejnosti, saj se nahaja na meji med Slovenijo in Italijo.

Krožna pot po Muzeju na prostem Kolovrat vodi mimo poveljniških in opazovalnih mest, mitraljeških in topniških položajev, kavern ter mreže strelskih in povezovalnih jarkov v več nivojih. Obisk teh položajev je posebej zanimiv zaradi različnih detajlov, kot je na primer polžasto stopnišče v eni izmed kavern, pa tudi zaradi deloma izvirnih materialov, kakršni so bili v uporabi v vojnem času. Z vrha grebena Kolovrata je čudovit razgled na nekdanje bojišče soške fronte, ki sega od Kanina, Krnskega pogorja, Svete Gore, vse do Tržaškega zaliva. Po grebenu Kolovrata, ki se strmo dviga vzdolž desnega brega Soče med Kobaridom in Tolminom, je pred prvo svetovno vojno potekala meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Prvega dne vojne so italijanske enote prekoračile mejni greben in ga začele utrjevati. Italijanska vojska je postopoma zgradila obsežen sistem obrambnih črt, ki so ga poimenovali linea d’armata. Na grebenu so bili številni topniški položaji in opazovalnice, od koder je bilo mogoče nadzorovati bojišče. S teh položajev so italijanski topničarji streljali na avstro-ogrske položaje, oskrbovalno pot med Tolminom in Baško grapo ter druge pomembne cilje v avstro-ogrskem zaledju. Celoten greben je bil prepreden tudi z utrjenimi jarki. Čez sedlo med vzpetinama Na Gradu ( 1114 m) in Trinškim vrhom (1138 m) je tekla pomembna oskrbovalna pot, ki je povezovala zaledje s položaji pred tolminskim mostiščem oziroma s prvo in drugo črto italijanskih položajev. Položaji na Kolovratu so za Italijane predstavljali eno ključnih točk obrambe v dvanajsti soški bitki. Poveljstvo nemške vojske je častniku, ki bo zavzel to točko, obljubilo visoko odlikovanje Pour le mérite. Podeljeno je bilo nadporočniku Schörnerju, ki je s svojo enoto, v sestavu nemškega Alpskega korpusa, zavzel položaje Na Gradu že prvega dne ofenzive, zvečer 24. oktobra 1917. Z zasedbo teh položajev so si nemške enote odprle pot za nadaljnji prodor po grebenu Kolovrata in Matajurja vse do Furlanske nižine. V bojih na Kolovratu je kot poveljnik enote Württemberškega gorskega bataljona sodeloval tudi nadporočnik Erwin Rommel. Tretjega dne dvanajste soške bitke je s svojo enoto zasedel Matajur.

Zgibanka o Poti miru: povezava

Odkrijte več