Val, ki šepeta

Potovanje po glasbeni dediščini mesta 18. in 19. stoletja, med Italijo in Srednjo Evropo.

V 18. in do sredine 19. stoletja je bila instrumentalna dejavnost v Gorici poleg gledališča še posebej pomembna, odprta za vplive srednjeevropske, slovenske, češke in nemške glasbe, hkrati pa povezana z napredno italijansko instrumentalno tradicijo (Padova, Benetke).

Gorica je bila resnično križišče kultur, kar kažejo arhivi z repertoarji iz Benetk, Ljubljane, Prage, Vidma in Trsta. Tu so delovali ugledni glasbeniki, kot češki pianist František Josef Benedikt Dusík, Jan Joseph Rösler, František Vincent Krommer in Adalbert Gyrowetz.

Amandus Ivanschiz, meniški skladatelj iz 18. stoletja, je bil v svojem času široko znan, danes pa je le malo njegovih skladb dostopnih sodobnim izvajalcem. Pomembno vlogo je imel tudi goriški violinist in skladatelj Ignazio Gobbi, učenec Giuseppeja Tartinija, čigar sonate, simfonija in koncert za violino razkrivajo zanimanje mesta za transalpske glasbene vplive.