GORIZIA/NOVA GORICA ARHITEKTURA MED PRETEKLOSTJO IN SODOBNOSTJO

Razglasitev Gorice in Nove Gorice za Evropsko prestolnico kulture 2025 je ponudila izjemno priložnost za organizacijo razstave ARHITEKTURA med PRETEKLOSTJO in SODOBNOSTJO GORICA-NOVA GORICA.

Panorama in arhitektura Gorice in Nove Gorice poskrbita, da nihče od njunih obiskovalcev ne ostane ravnodušen.

Raziskovanje tega vidika nam je omogočilo analizo arhitekturnega in urbanističnega razvoja obeh mest, pri čemer smo opazili raznolikost te ureditve. Gorica, simbol preteklosti, povezane z bogatim habsburškim meščanstvom, ohranja melanholičen, zadržan, skoraj introvertiran značaj.

Na to obdobje spominjajo veliki dvorci in trgi.

Po velikem uničenju v prvem povojnem obdobju, so tja poklicali strokovnjake iz drugih italijanskih mest, katerih naloga je bila projektiranje javnih in zasebnih zgradb, ki bi dopolnile staro goriško arhitekturno podobo z „novo“ arhitekturo, rojeno iz fašizma in pogosto odraženo v mednarodnem racionalističnem stilu. 

Drugačna je zgodba, ki leta 1947 po delitvi tega območja privede do nastanka Nove Gorice. 

Načrtovana povsem na novo, glede na urbanistični načrt Edvarda Ravnikarja, naj bi bila Nova Gorica mesto po želji maršala Tita, ekonomsko in kulturno središče doline, moderno mesto, ki naj bi Zahodnemu svetu kazalo lepo podobo socializma.

Značilne vidike mest v svoj objektiv lovita dva fotografa: Stefano Ciol, ki skozi črno-belo fotografijo predstavlja Gorico. Marco Citron, ki s pomočjo zamegljenih barv predstavlja Novo Gorico. 

Sara Florian, Presidente GrabGroup Upgrading Cultures Leta kasneje so prišli obiski hiš nekaterih umetnikov, ki so me končno pripeljale v tkivo mesta, čeprav iz čudne perspektive prostorov, ki so dišali po slikarstvu: v časih so bile to dvorane v palači Lantieri, kjer so visela platna Angele Weyersberg; ali pa je šlo za bolj domače prostore hiše Maria Di Ioria, z mehkim učinkom chiaroscuro ob robovih širokega dvorišča in nežnim brbotanjem kafetjere.

Od njihovih zadnjih slik se spominjam – kontrastnih – melanholičnih barv, ki jih je Angela mirno razporedila v široke površine in dramatičnih, gibljivih Marievih črnobelih potez. 

In ta razdalja med barvo in ne-barvo je skoraj takšna, no, v obratnem razmerju čustvenih reakcij, kot jo najdemo na fotografijah Nove Gorice in Gorice, ki sta jih posnela Marco Citron in Stefano Ciol. Fulvio Dell’Agnese.

Otvoritev v petek, 30. maja, od 18:30 do 20:00. Obisk je mogoč ob sobotah in nedeljah po dogovoru.