"Tukaj ste. Gorica v zbirkah pokrajinskih muzejev"

Kaj bolje opredeljuje identiteto ozemlja kot zbirke, ki so se skozi stoletja naselile v muzejih, knjižnicah in arhivih? Identiteta večkulturnega ozemlja, kot je Gorica, je po svoji naravi večplastna in nedoločljiva, njena kulturna dediščina pa je njen lakmusov papir. Od tod ideja, da se zgodbo ozemlja pripoveduje z uprizoritvijo zbirk Pokrajinskih muzejev Gorice.

Geopolitično lego najprej grofije in nato še pokrajine Gorice ponazarjajo cesarski pergamenti in serija geografskih zemljevidov in atlasov iz Pokrajinskega zgodovinskega arhiva.

Obraz mesta namesto tega pripovedujejo zemljevidi, slike in predvsem fotografije ter razglednice, ki sestavljajo bogato dediščino Fototeke. 

Izjemen dokument kmetijske krajine območja se namesto tega nahaja v Pinakoteki in sestoji iz slike, ki jo je konec devetnajstega stoletja naročilo cesarsko-kraljevo kmetijsko društvo v Gorici Hugu Charlemontu in prikazuje sadje goriškega območja v njegovih neštetih sortah, ki so zelo cenjene po vsej Evropi: češnje, slive, jabolka, hruške, maline, ribez, breskve, azarol, marelice, limone, melone, grozdje, orehe, kostanj.

Slika je bila darilo predsedniku združenja, grofu Francescu Coroniniju iz podružnice San Pietro, ob petindvajseti obletnici njegovega predsedovanja, ki se je začelo leta 1870: to pojasnjuje natančnost skoraj fotografske upodobitve sadja, strokovno razporejenega glede na različna obdobja zorenja. Navsezadnje je v habsburškem cesarstvu Goriška grofija predstavljala jug, rodovitno in s soncem obsijano deželo, imenovano "avstrijski vrt", znano po sadju in odličnih vinih.

Obmejno ozemlje in zato večkulturno in poliglotsko, kot razkrivajo neskončni in raznovrstni namigi: od kuharskih receptov do gledaliških plakatov, skozi bogato večjezično knjižno produkcijo in šole odličnosti, kot so jezuitske, uršulinke in legendarna državna gimnazija. 

Umetniška panorama se zagotovo ponaša z vodilnimi osebnostmi, kot so Giuseppe Tominz, Vittorio Bolaffio, Josef Maria Auchentaller, Tullio Crali, Veno Pilon in Luigi Spazzapan, ne da bi pozabili na skupino močno inovativnih umetnikov, kot je patrulja julijskih futuristov. Izbran je bil Tominzov Avtoportret z bratom Francescom, sijajna podoba bratstva, v simbolnem in aluzivnem ključu združitve Nove Gorice in Gorice, ki sta bili leta 2025 skupaj evropska prestolnica kulture.

Že same biografije umetnikov poudarjajo pomembne povezave med goriškim območjem in umetniškimi prestolnicami, kot so Rim, Dunaj, Pariz, München in Benetke, ter orisujejo ozemlje, ki je v celoti vpeto v evropsko kulturo.

Zaključek razstave o Zoranu Musicu, umetniku, izbranem za simbol GO!2025, povezuje razstavi »Tukaj si« in »Zoran Music. Züriška soba, dela in atelje«.