Maja Haderlap in Leonie Humitsch

Literarno-plesni dogodek v dvorani Mestne občine Nova Gorica.

Glasba in ples si prizadevata za jasnost in prizemljenost sredi naraščajočih protislovij: ko se »mraz razplamti v udih«, »mrtva tišina igra melodije« in »se temne sence neskončno vrtijo okoli same sebe«.

V središču uprizoritve je gibanje navzven – tako v dobesednem kot v prenesenem pomenu. Notranji procesi, stvari, ki se nas dotaknejo, nas strašijo ali pomirjajo, se razkrijejo in širijo. Bachmannova kupola pri tem ustvarja dodatno dimenzijo, ki plesalca in pianista neprestano spodbuja k prehajanju iz notranjosti v zunanjost – skupaj, v nasprotju, izmenično ali vsak zase.

Predstavo je navdihnilo eno izmed redkih neobjavljenih pesniških del Ingeborg Bachmann, Ängste (Strahovi) iz leta 1945. Umetnika se spopadata s fragmenti besedila, njegovimi metaforami in asociacijami ter se srečujeta v kupoli in zunaj nje.

Maja Haderlap je dvojezična avstrijsko-koroška in slovenska pesnica in pisateljica, ki deluje tudi kot univerzitetna predavateljica na Univerzi v Celovcu. Piše pesmi, romane, eseje, radijske igre, dramske priredbe in operna besedila ter objavlja v slovenskih in nemških revijah. Najbolj znana je po romanu Engel des Vergessens (Angel pozabe) in pesniški zbirki Langer transit (Dolgo prehajanje).

Leonie Humitsch je na Univerzi na Dunaju magistrirala iz pedagogike plesa in dela kot plesalka, koreografinja in učiteljica plesa. Pod plesno znamko feitanz deluje v Avstriji, Nemčiji in Švici ter sodeluje na mednarodnih festivalih