Muzej mode in uporabne umetnosti

Ena redkih italijanskih muzejskih ustanov, ki se posveča zgodovini oblačil in tkanine. Muzejska postavitev se deli v hišah Dornberg, Tasso in Formentini v goriškem grajskem naselju. 

Razstava, ki se vije skozi hiše Dornberg, Tasso in Formentini, se odpre z razdelkom, posvečenim proizvodnji, predelavi in tkanju svile, dejavnostim, ki so bile zelo pomembne na območju Gorice, ki je bilo do leta 1918 del habsburškega cesarstva, zlasti v 18. stoletju, zahvaljujoč spodbudi cesarjev Marije Terezije in Jožefa II.

Na goriškem območju so izdelovali preproste, visokokakovostne svilene tkanine, kot sta taft in gros de Tours, pa tudi majhne tkanine in čudovite damaste. To zgodovinsko poglavje je predstavljeno skozi vzorce tekstila in stroje, vključno z monumentalnim okroglim strojem za predenje svile iz sredine 18. stoletja.

Ta edinstveni stroj, ki velja za najstarejšega te vrste, ne poganja vodno kolo, temveč oseba v njem, ki ga mora potiskati med hojo nazaj. 3. decembra 2019 so ob dvajseti obletnici muzeja odprli novo razstavo, ki predstavlja izbor zbirk, ki temeljijo na treh skupnih nitih: črtah, karo in cvetju. Ti trije vzorci zajemajo zgodovino kostumov in spreminjajo njihove konotacije in pomene, včasih celo radikalno.

Med osemnajstim in dvajsetim stoletjem so bili zelo priljubljeni dekorativni motivi, ki so z različno stopnjo (ne)formalnosti obarvali oblačila (in dodatke!) moških, žensk in otrok. Dokaz za to najdemo v modnih skicah in večplastnih predmetih, ki sestavljajo muzejske zbirke.

Razstava se začne z vzorci tkanin (seveda svile) in se nadaljuje z oblekami, nakitom, čipkami, klobuki, vezenimi robčki, torbami in sončniki. Razstavljeni vzorci tekstila so bili izbrani glede na tri vodilne teme razstave – črte, karo in rože – interaktivna multimedijska instalacija pa obiskovalcem omogoča eksperimentiranje z oblikovanjem tekstila in ustvarjanje najrazličnejših kombinacij po njihovem okusu.

V osrednjem delu razstave so na ogled izbrana oblačila iz črtastih in karo tkanin, nastala v obdobju od 18. do začetka 20. stoletja. Med najbolj spektakularnimi so ženske obleke iz sredine 19. stoletja, ki so bile zasnovane za nošenje s krinolinami.

Druga multimedijska instalacija, ki temelji na modnih skicah, obiskovalce popelje na potovanje skozi zgodovino kostumov, vključno z notranjo opremo domov, vrtovi in gledališči. Zadnji del razstave je Thessy Schoenholzer Nichols zasnovala kot zaporedje situacij, navdihnjenih s temo cvetja.

Razstava sega od moških oblačil iz 18. stoletja, ki so bolj cvetlična kot herbarij, do sončnikov iz dvajsetih let 20. stoletja. Med ženskimi oblekami izstopajo tiste, ki jih je oblikovala Maria Monaci Gallenga, s cvetjem, navdihnjenim z renesančnimi tkaninami, a parada oblek iz 20. stoletja prikazuje, kako priljubljena je bila cvetlična tema skozi vse stoletje. Ob koncu razstave dež cvetja ustvari vzdušje čiste poezije.

Nova postavitev Muzeja mode in uporabnih umetnosti izstopa po znatni širitvi zbirk, zahvaljujoč nedavnim pridobitvam, ki jih je financiral Nacionalni raziskovalni svet (NRRP). Mednje spada pomembna zbirka oblačil evropske ravni od 18. do prve polovice 20. stoletja, ki doslej ni bila objavljena in zapolnjuje kronološke vrzeli v razstavi. To dopolnjujejo novi tematski vpogledi – od proizvodnje svile z redko delujočo predilnico iz 18. stoletja do steklarn na območju Gorice in oblačil samostana Sant'Orsola –, obogateni z multimedijo in prenovljeno pripovedno strukturo, ki združuje modo, uporabno umetnost in zgodovinski kontekst.