25. 01. 2024
Goran Vojnovič je pisatelj, filmski režiser in kolumnist, diplomant slovenske Akademije za gledališče, radio, televizijo in film. Njegovi štirje romani Čefurji raus!, Jugoslavija, moja dežela, Figa in Đorđić se vrača so doživeli velik odmev in gledališke priredbe. V okviru Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica je bil povabljen k sodelovanju k projektu Inabili alla morte / Nezmožni umreti, enemu ključnih projektov uradnega programa GO! 2025. Celoten projekt, v katerem smo se povezali združenje Mittelfest, GO! 2025 in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, je idejno zasnoval italijanski režiser Giacomo Pedini iz Mittelfesta.
Gledališka uprizoritev bo obsegala tri dele, Vojnović piše dramsko besedilo za drugi del trilogije z delovnim naslovom V iskanju izgubljenega jezika, ki obravnava obdobje po drugi svetovni vojni in čas ostre delitve na vzhod in zahod. Zato, da bi pisal o meji, je motivno posegel v 50. in 60. leta 20. stoletja. »Vračam se v čase, ko je meja še obstajala in bolj ko razmišljam, ugotavljam, da se ni veliko spremenilo. Moralo bi se veliko spremeniti, spremenilo pa se je zelo malo. Seveda danes lahko brez kakršnihkoli omejitev prečkaš mejo, lahko hodiš kupovat v Italijo in to niti ni tako malo. Ampak tisto, kar smo vsi upali, pa je, da bomo ustvarili skupen svet. Da bo sožitje ene in druge strani postalo nekaj najbolj običajnega, vsakdanjega. Pa vendarle ni,« je v izjavi za medije povedal Vojnović in dodal, da je priti čez mejo in doseči italijansko občinstvo v bistvu že mali čudež. Velja tudi obratno. In da je razumevanje svetov z ene in druge strani v bistvu še vedno zelo površno.
Protagonisti njegove zgodbe so ljudje, ki pripadajo isti družini, le da so se znašli na dveh straneh meje. Tragična zgodovina jih je postavila na različne strani. Pravi, da se verjetno ne bo ukvarjali s tem, katera stran je prava in katera napačna, ampak s tem, kako na nek način vsi postajajo žrtve zgodovine, kako zgodovina določa naša življenja in kako se v nekem trenutku začnemo zelo boleče zavedati tega, da nas je zgodovina nekam pripeljala, kjer mogoče ni mišljeno, da bi sploh bili.
Foto: Mankica Kranjec (Beletrina)
